Batana (batel, batela, ščifa, patana …)

Batana, ali batel, batela, kakor so jo imenovali v Piranskem prostoru (ob istrski obali je imela še kar nekaj poimenovanj), je eno najmanjših, najpreprostejših, najpomembnejših in najpogostejših plovil, ki jo je nekoč imel skoraj vsak domačin istrske obale. Namenjena je drobnemu, individualnemu ribolovu v priobalnemu pasu. Ob tem se je nekoč uporabljala tudi kot prevozno sredstvo do bližnjih krajev in solin ter za prevoz pridelkov s kmetij ob obali ali ob rečnih strugah, kamor je zaradi nadvse plitvega ugreza z lahkoto zaplula, do tržnic obalnih mest.

Batane so najpogosteje dolge do 5 metrov in se na krmi zaključujejo z ravno površino imenovano zrcalo. Imajo ravno dno (po dolžini imajo večinoma malo usločeno) in nadvse plitev ugrez, tako da lahko gredo v najplitvejše vode. Zgrajene so nadvse preprosto, zato je izdelavi kos marsikateri spretnež in ne le ladjedelec. Izdelovali so jih v kleteh, na njivah, pri prijateljih, ki so imeli prostor in podobno. Paluba je majhna in pokriva le del premca in še manj krme. Nekatere batane na krmi nimajo palube. Poganja se z vesli ali z enim jadrom.

Tistim najpreprostejšim, skoraj brez vsake palube, le s prečnimi deskami za sedenje in sila preprosto konstrukcijo s popolnoma ravnim dnom, so pravili tudi batelina. Skozi čas se je ob istrski obali razvilo okoli ducat različnih tipov batan: