Topo

Topo je predvsem ribiško plovilo za ribolov v lagunah, a zaradi velikosti in zasnove primeren tudi za nekajdnevna bivanja in ribolov dlje od obale. Razen ribolova se je pogosto uporabljal za transport dobrin na tržnice večjih obmorskih mest. Občasno se je uporabljal tudi za prevoz ljudi, ob naši obali pa v solni sezoni še za prevoz soli.

Bil je nadvse razširjeno plovilo v severnem Jadranu in Istri, kjer so ga gradili v vsaj ducatu nekdanjih škverov.

Topo je v dolžino najpogosteje segal od 7 do 12 m. Bil je nadvse slok, lahek in gibčen. Premec je imel “lokasto”, a močno naprej, nad morje potegnjeno ašto, krma pa se je končala z izjemno močnim zavojem, skoraj pod pravim kotom, na močno ojačani krmi (krmnem košu). Opalubljene površine so bile velike, bokaporti pa so imeli tudi trdne, pohodne pokrove in so s tem omogočali še večjo delovno površino palube. Topo je imel en jambor s trapeznim jadrom, večji pa so imeli tudi dva jambora. Če je imel dva, je bil krmni zelo velik, na premcu pa majhen. Zaradi velikih površin jader in plitvega ugreza je imel krmilo z nadvse veliko površino, ki je segalo daleč pod dno in bilo nameščeno prek posebnega okovja, da se je lahko v plitvinah dvignilo. Vsled tega je nanj dolovalo veliko sil in krma (krmeni koš) je zato morala biti izdelana nadvse togo iz mnogih debelih hrastovih kosov.

Pomorski Muzej Piran je leta 2019 zgradil 8-metrsko repliko enojambornega topa, ki je vezan in je na ogled v Piranskem mandraču.