Maona

Maona je večnamensko plovilo, ki se je uporabljalo pri gradbenih in mnogih drugih delih na morju in ob obali. Pri izgradnji pristanišč, pomolov, mostov, poglabljanju dna itd. je bila nenadomestljiva. Služila je tako za prevoz velike količine težkega in robustnega tovora (kamen, pesek, apno, orožje, municija ...) kakor tudi kot gradbeni oder, pomol, ponton ... Maone so bile razširjene po vsem svetu in zaradi enakega namena so si bile marsikje podobne.

Maona ni imela lastnega pogona. Zasnovana je bila tako, da jo vleče vlačilec. Ta je velikokrat navezal več maon kot račke in vlekel vse hkrati. Mnoge današnje maone, seveda kovinske, pa so opremljene z lastnim motorjem in tudi manjšim dvigalom.

Ob naši obali imajo maone poseben pomen. Od leta 1953, ko je podjetje Začimba (predhodnica Droge Portorož) v Kraljevici kupilo 8 velikih, starih in zelo zdelanih maon, ki so jih kasneje obnovili v solinskem škveru, do novembra 1966 so te maone prevažale sol. Vlačilci so jih vlekli od solin do velikih solnih skladišč na obali. Izven solne sezone pa so jih posojali tudi za druge namene. Ko je 4. novembra 1966 prihrumela ena najmočnejših neviht in naredila ogromno škode, je potopila tudi šest maon, preostali dve pa uničila. S tem se je končal tak načina prevoza soli do skladišč in tudi soline so prenehale delovati. Ravno zaradi 13-letne vidne prisotnosti velikih, črnih maon, ki so prevažale sol, so ljudje na naši obali pogosto napačno menili, da je to tip plovila namenjen prevozu soli.

Maone so spadale med težka, trdo zgrajena, delovna, neprivlačna plovila, ki so pogosto presegala dolžino 20 metrov. Najpogosteje so bile črne od katrana in “škatlasto” zasnovane, da je bil volumen tovornega prostora kar največji. Imele so ogromno debelih ali podvojenih reber, izdelanih iz več delov, močno kobilico, paramezal in ostale ojačitve. Odprtina za polnjenje štive (tovorni prostor) je bila nadvse velika, da so jo kar najhitreje napolnili. Tako na premcu kakor krmi, ki sta bila izven vode skoraj enaka, le krmilo je sporočalo pravo stran, je imela od kobilice skozi palubo nameščeni dve ogromni bitvi za vleko. Manjše bitve na bokih pa so služile za bočno vezanje plovila. Maone so imele tudi notranjo oplato običajno izdelano iz zelo debelih borovih madirjev. Maone v solinah so imele tudi dva manjša ločena prostora za solinarje; enega na premcu, drugega na krmi.